V dnevih ko čakam na boljše vreme za načrtovano večdnevno samotno potepanje med otoki Kornatov ( kje so časi ko smo se v podobnih situacijah držali pravila, da je treba na vreme čakati pod gorami, ob rekah, ne pa doma za zapečkom objokovati zamujenih priložnosti ) sem si na glas priznal : " Z morskim kajakom še nisem "eskimutiral"! Morski kajak je kljub mojim "naloženim kilogramom" stabilen, ekstremnih situacij ni bilo, nekaj "nerodnih primerov" pa sem preprečil s "pobiranjem z vesla".
Toplo sobotno vreme, Velikovško jezero-moja domača baza, je ponujalo poleg hladne vendar še(že) znosne vode idealni "poligon" za "domačo nalogo".
Zunanje temperature so omogočile, da je veliko običajno uporabljenih kajakaških oblačil ostalo v avtu, priznam, tudi zaradi moje nestrpnosti.Nekaj rac me je pri vstopu v čoln označilo kot vsiljivca in so demonstrativno odprhutale v mirnejši del jezera ( škoda, zamudile so prvi preizkus podmornice na njihovem jezeru ).
Za ogrevanje nekaj šprintov po jezeru, ponovitev vseh bolj ali manj uporabnih zaveslajev, kljub samozavesti "za vsak slučaj, da bo Edith manj živčna" ( seveda samo moj izgovor ) sem zaveslal bližje pomolu in AKCIJA.........
Naslednje minute bi lahko mirno zamolčal in v tem zapisu preskočil ampak bile so preveč tragikomične, da jih ne bi delil z vami. Učitelj kajaka na divjih vodah, z vso povečano plovnostjo, ki sem si jo pridobil v zadnjih letih, je ZAPLAVAL in osvojil "bronastega delfinčka" za prve preplavane metre predšolskega fantička !?!?
Meglica nad jezersko vodo, ki so jo tisti trenutek videli slučajno mimoidoči, ni bila posledica potopitve od sonca vroče kože v hladno vodo, ampak izventelesna zapustitev moje pretirane samozavesti in napihjenega ega v drugem " agregatnem stanju ".
Mešanica jeze, razočaranja in sramu je botrovala, da sem v rekordnem času zopet sedel v čolnu, bolje rečeno v bani z vodo, ki je v ihti nisem popolnoma odstranil, tako da je uspešnost drugega poskusa bila obsojena že pred začetkom obrata, razlika je bila samo v tem, da sem tokrat osvojil "srebrnega delfinčka", saj mi je kljub bazenu, ki se je pretakal v notranjosti čolna, skoraj uspelo.
Da skrajšam nakladanje, pred naslednjim, tokrat že bolj umirjenim (poklapanim) poskusom sem odveslal precej vstran od pomola, da opravim stvar pod težo pritiska, kjer sem vedno dobro "deloval". To delaj stari, sem se po uspešnem poskusu razveselil kot otrok nove igrače, ter takoj nato še enkrat uspešno potrdil da maloprej ni bil le slučaj.
Zaslužil sem si malo počitka na pomolu sem si dejal in zaveslal proti obali, pred izkrcanjem pa se je začel oglašati tisti vražiček tam nekje zadaj ( saj ga poznate, to je tisti črv, ki se oglaša od časa do časa v naši glavi in seje zrna dvoma ) in mi dopovedovati, da zdaj pa ja ni čas za odmor, ko je rezultat neodločen (v uspešnih in neuspešnih poizkusih namreč ), pa še domači imamo pobudo na igrišču. Naj bo, zavijem sam sebi z očmi in se nonšalantno zvrnem v vodo......v tem in naslednjem poskusu sem s svojim plavanjem osvojil "zlatega in diamantnega-če sploh obstaja, delfinčka", pa še gostje so vodili s 4 : 2 !!!
Vse skupaj je bilo zadosti, da je v moji glavi zagorela rdeča luč in me prisilila na temeljito analizo mojega početja. Za naslednji poskus sem zamenjal veslo z mojim starim divjevodaškim, krajšim s širšimi lopatami obrnjenimi 90 stopinj ena proti drugi ( sedanja vesla imajo praviloma 60 st. zasuka in s tem omogočajo krajši hod zapestja pri manevriranjih, sam pa na morskem kajaku uporabljam tudi ožje in daljše "solzaste" lopate ). Preverjen recept, vstran od pomola, v poskus sem vložil toliko energije (pretirane), da me je po uspešni izvedbi skoraj na drugi strani zopet zvrnilo v vodo kot telovadca okoli droga. Poskus sem takoj še enkrat uspešno ponovil, tokrat precej bolj lahkotno in potrdil sum, da je vzrok za mojo neuspešnost v 90 oziroma v 60 stopinjah med lopatami na starem in novem veslu. Gibi so se v dveh desetletjih uporabe starega vesla tako avtomatizirali da je "grif" še danes živ, popolnoma podzavesten in uspešen.
Od samega veselja, kot da sem popil "eliksir mladosti" sem v naslednjih minutah opravil pet zaporednih, povezanih eskimotaž, mojo priljubljeno vajo, ki sem jo nekoč uporabljal pred začetkom vsakega veslanja
po rekah - za borben duh, sem si takrat govoril.
V naslednji uri sem dal duška moji ponovno vrnjeni samozavesti ter se kot obsedenec vrtel in vrtel in vrt..... rezultata v korist uspešnih poskusov pa nisem več beležil :)
Novo veslo je "za kazen" obležalo na pomolu, z njim bova "resne pogovore" opravila ob drugi priložnosti !
Obstaja pa še nekaj načinov, da svojo "ta zadnjo" spravimo nazaj tja kjer smo bili pred prevrnitvijo, seveda smo pred tem že osvojili "enega izmed delfinčkov" za uspešno plavanje, nahajamo se sami, obalo pa le slutimo tam nekje.
" Plavajoče veslo ( Paddle Float ) " , balon, napihljiva blazina, ki jo natakneš na eno izmed lopat na veslu in ti z nekaj vaje omogoči, da zlezeš nazaj v čoln.
Pred uporabo je ponavadi vrečka spravljena za sedežem v čolnu.
Napihnjena okoli lopate vesla.
Blazino sem dobil šele pred nekaj dnevi, zato si poglejte demonstracijo uporabe pri drugih kajakaših !
Pa uspešno pri osvajanju novih "delfinčkov", kjerkoli in karkoli že počnete !
Naučimo se plavati
( pred prvo vožnjo s kajakom obvezno preberi )
Ampak a ni še malo premraz za tole :)
OdgovoriIzbrišiTemperatura voda ni problem, če je sonce in brez vetra.Je pa res, da je jezero še vedno del Drave in da se po približno 3 urah namakanja telo ohlaja, gibi pa postajajo bolj okorni :)
OdgovoriIzbrišiSeveda pa je vse skupaj igračkanje,ko si lahko vsako minuto premisliš,stopiš do avta,se preoblečeš,čez pol ure pa si že doma, ne pa nekje na turi,ko dneve zaključuješ v šotoru, prtljaga pa omejena na minimum.
Sicer pa v naslednjih spet sončnih dnevih ponovim "vajo", predvsem zaradi testiranja različnih vesel in rešilnih jopičev,ki jih mislim v bližnji bodočnosti zamenjati.
Lp