Ankaranski polotok (znan tudi kot Miljski polotok, po mestu Milje na severni strani polotoka – zdaj pod Italijo) je najsevernejši del slovenske obale. Končuje se z Debelim rtičem na zahodu. Nekje na sredini slemena leži vas Hrvatini, južno pa turistično naselje Ankaran. Veliko je manjših razdrobljenih naselij, kot so Kolomban, Cerej, Lazaret, Fajti, Elerji, Božiči, Premanzan, Lovran in druga.
Obisk podjetja Sandiline nad Koprom, pogovor z Denisom o bodočem sodelovanju, predstavitev in nabava nekaterih novih izdelkov ( seveda odličnih kot ponavadi ), kjer še posebej izstopata anorak in hlače seayak Njord 4 L, vrhunska izdelka za morsko kajakaštvo v vremensko zahtevnih pogojih.
Lep petkov dan sem izkoristil tudi za veslanje od Ankarana do Trsta in nazaj......
... pomol pri ankaranskem veslaškem klubu ...
Naravni spomenik Debeli Rtič
... dobro "veslajo" na tem čolničku ...
Trst
... in nazaj ...
Luka Koper
.. spet doma !
Oglas
Še vedno iščem kontakt s sorodno " veslaško dušo" , za skupno načrtovanje in izvedbo morskokajakaških načrtov ! :)
JEZA za " izgubljenimi veslaškimi dnevi " med minulimi prazniki, jeza nad samim seboj, nad svojimi izgovori in neodločnostjo, morda pretiranim "rešpektom" pred slabšo vremensko napovedjo, jeza zaradi neizpolnjenih ciljev, načrtov... Priznam. Sem odvisnik. Odvisnik od lastnih ciljev in načrtov. So gibalo moje Biti in potrditev da živim.
Verjetno bi zadostoval samo en klic, eno sporočilo sorodne duše : "Duka grema, pridruži se mi na veslanju po Kornatih "!
Tako kot včasih potrebuješ samoto, monotonijo zaveslajev, drugič potrebuješ bližino sorodne duše, pogovore, skupna načrtovanja in cilje...Vedno bolj pogrešam nekoga, ki bi razpolagal s podobno količino prostega časa, let življenja, navdušenjem nad veslanjem, s podobnimi veslaškimi idejami.
Nisem samotar, daleč od tega, imam kajakaške prijatelje in znance, mlajše, z družinskimi, službenimi obveznostmi in omejitvami, kar seveda razumem in spoštujem, saj sem tudi sam več kot dve desetletji namenil vlogi, upam da vzornega očeta in moža :) Prišel je pač čas ko mi je omogočeno in si želim še nekaj "narediti zase". Rekreacijsko kolesarjenje in pohodništvo z ženo ( v sicer prijetni družbi ), "brkljanje" okoli domače hiše, veslanja po bližnjih jezerih, služba in podobni vsakodnevni rituali, pač ne izpolnjujejo moje predstave bivanja na tem svetu
In vendar, Kornati so in bodo še vedno tam, neglede na mojo jezo in minljivost, kajti
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ ... !
ŽALOST, zaobljuba, tolažba ob izgubi prijatelja, Rok tudi ti bi nam dejal naj ne žalujemo za teboj in te ohranimo v spominu takšnega kot si bil, kajti
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ ... !
SPOMINI obujeni sredi trga v Bovcu med srečanjem z Đokom in njegovo družino, odličnim športnikom, predvsem pa čudovitim človekom ali istega dne v poznem popoldnevu med obiskom prijatelja, neuničljive korenine Toneta in njegove žene v Mojstrani.
Jeza, žalost, spomini ... verjetno je zdaj čas za veselje ??? ....
V odročni gorski divjini Britanske Kolumbije nenavadna družina razkriva povsem drugačno dojemanje zavedanja, predanosti, povezanosti in minljivosti. Zanimiva zgodba alpinističnega smučarja in enega najboljših gorskih vodnikov na svetu Ruedija Beglingerja sledi unikatnemu družinskemu življenju v gorah in njegovemu ponovnemu vzponu v letih po tragični nesreči, ko je v snežnem plazu ugasnilo sedem življenj. Filmska stvaritev, opisana kot "Snežni Lawrence Arabski".
