Vse mi je bilo jasno ko sem še v megli zapeljal na most čez Dravo pod Velikovcem; skoraj celoten zaliv na mestu kjer ponavadi štartam z veslanjem je bil več deset metrov od obale odet v debel led ,mimo zaledenelega zaliva pa je leno tekla reka.Z Osojskim danes ne bo nič sem zaključil, saj se na njem verjetno že drsajo glede na to,da je manj pretočen kot Velikovško jezero; iz radijskega sprejemnika pa kot posmeh priredba Orlekov : " ker jaz sem srečen na svoj žalosten način.....! ", očitno je danes osrednja tema Vala 202 "Sreča" !,
Torej lokacija veslanja je znana, zdaj je treba med vsem tem ledom še samo najti primereno mesto za vstop v vodo.
Tudi sonce že prebije meglo in nakaže, kateri del obale bi že lahko bil rešen ledenega oklepa. Po 10 min vožnje res najdem lepo mesto ob obali, zaparkiram , oblačenje v kajakaške cunje je temperaturam primerno dolgo in končno sem v vodi, ravno na kraju kjer sta si dva laboda očitno našla mesto za prezimovanje.
Sonce pridno opravlja svoje delo, ko s prvimi zaveslaji zarežem v mrzlo vodo.... in spet sem v svojem elementu :), SREČEN če že hočete, ja, verjetno največkrat uporabljena in žal tudi zlorabljena beseda v teh dneh, mislim , da pri njej ni tak problem njena količina, ampak to, da je ne znamo prepoznati in, da se je včasih kar bojimo, ker prinaša tudi odgovornost ,ne smemo pozabiti, da če neke stvari ne vidimo, to še ne pomeni, da ta stvar ne obstaja, problem nastane , če si srečo izberemo za edini zveličaven cilj in proti njemu začnemo ubirati bližnjice.....!!!!
Lej ga vraga pa so minile 3 ure kot bi pihnil ,treba bo pristati, tudi sonce se je že skrilo za Peco in postalo je hladno.
KAKO MALO SEM DANES POTREBOVAL ZA SREČO !
