ponedeljek, 26. september 2011

Metamorfoza





... na začetku smo imeli dolge ...


... in korenčkaste ..


... nato so postali elegantnejši ...


... bolj koničasti...



... občasno smo prisegali na bolj debele in kratke ...


... s prvo "sivino" na glavi smo jih stanjšali in podaljšali ...


... in jim kočno vzeli še nekaj spredaj in nekaj zadaj ...


... na teh naših divjevodaških KAJAKIH ...


Seveda je vzporedno preobrazbo doživljal tudi avtor ....









... matr, voda je še vedno mokra...


 In ker vsaka metla svoj štil najde, sem vesel da je nedeljsko prvo testiranje kajaka Dagger GTX na sicer z vodo "skromni" Savinji uspelo in potrdilo moja pričakovanja o primernosti nakupa tega modela Daggerja.





























sreda, 14. september 2011

" Čuvaj se Senjske bure i Paške cure "

Tisto prvo poznamo in verjamemo, tisto drugo ....?!? pa priznam, da v dneh veslanja okoli Paga nismo preverjali, pa čeprav so bile v bližini znamenite Zrče, zabavljaški raj za mlado in staro. Pravzaprav kaj pa bi tam sploh počeli trije Abrahamovci z izklesanimi baročnimi postavami, s skladiščem soli in znoja na " teleščkih", z denarnicami katerih vsebina ima domet tam nekje do porcije špagetov in če smo pridni do ene ali dveh steklenic hmeljevega napitka.



Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok.Pag je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta Paški zaliv na koncu katerega leži zaliv Caska, in zaliv Stara Novalja. Največji del otoka je kamnit, manjše površine prekriva makija. Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih vada na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) vzgajajo vinsko trto in sadje.
Noben večji hrvaški otok ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag. Veter, ki piha čez Velebitski kanal nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam. Od tod izvirajo znani paški prehrambeni izdelki kot so: paški sir, paški pršut in paška jagnetina.
S celino je povezan s Paškim mostom


Lokacija veslanja : Prizna (celina) - okoli Paga - Prizna
Datum : 24.8.2011 do 28.8.2011
4 dni in pol veslanja
4 bivaki
Skupaj : 160 km
Vreme : sončno,vroče in še bolj vroče,malo juga v hrbet in malo več v obraz in za finale 55-60 vozlov burje v Velebitskem kanalu
Sotrpina : Jani, Samo
Misel : ... na ledeno Laško flaško ...



Pot in bivaki

Sreda, 24.08.11

Štartali iz Prizne ob 11. uri čez Velebitski kanal do Paga in ob V obali navzdol do mesta Pag.Po vročih 35 km prespali na čudovitem rtu ob vstopu v Paška vrata.







Četrtek, 25.08.11

V prekrasno jutro namočili vesla ob 7. uri in nadaljevali ob V obali navzdol do Paškega mosta, ki povezuje kopno z otokom, v zalivu Vlašići naredili daljši počitek in s hmeljevim energetskim napitkom lajšali peklenskih 40 v senci.V nadaljevanju prečili velike zalive na J otoka in proti koncu popoldneva zaveslali ob Z obali navzgor.Po preveslanih 42 km smo si na obali pod borovci uredili drugi bivak.








Petek, 26.08.11

Obetal se je še en vroč dan, ko smo nekaj po 7. uri zarezali v kot olje mirno morje.Po prečenju večjega zaliva smo obrnili levo proti otoku Maunu, med prečenjem sta nam pot presekali dve skupini delfinov, ki so na varni oddaljenosti uprizorili pravo cirkuško točko ter nam polepšali že tako lepo jutro.Zaveslali smo ob obali otoka navzgor ter se na njegovem koncu zopet vrnili desno do Paga, kjer nas je v Novalji na pomolu pričakal  Janijev prijatelj Zdenko, v čigar  "režiji " smo potešili žejo in napasli oči na mimoidočih mladenkah.( Zdenko še enkrat hvala )
Dan smo ob "kičastem" sončnem zahodu po 39 km zaključili na obali  malega zaliva, kjer smo si uredili tretji bivak. 















Sobota, 27.08.11

Veter z juga mi je že zjutraj ob osmih "prilepil" protisončno zaščito na legionarski kapi na zatilje, kar je pomenilo pomoč vetra v hrbet, neznatno, pa vendar motivacijsko.Po 16 km smo dosegli skrajno zgornjo točko otoka in zopet zaveslali navzdol po V obali proti Velebitskemu kanalu.Da ima vsaka medalja dve plati smo začutili in tudi pričakovali, "jugo", tokrat v prsa, se je okrepil, rahlo zmanjšal našo potovalno hitrost, vendar je bilo vse skupaj bolj popestritev veslanja zadnjih dni.Že pred turo smo se odločili.da bomo zadnjo noč kljub parim kilometrom,ki so nas čez kanal še ločili do cilja na celini, prespali še na otoku, na obali enega izmed velikih skalnatih zalivov V obale.Ta dan "prelopatenih" 40 km.





Nedelja, 28.08.11

Ob dveh zjutraj pa je začela, burja namreč, znamenita burja v Velebitskem kanalu. Lahko in morali bi jo predvideti po "jugu" prejšnjega dne, ki je zvečer ponehal.V jutranjih in dopoldanskih urah tiste nedelje je menda potegnila s 55 do 60 vozli (malo čez 100 km na uro), k sreči je proti opoldnevu začela slabeti in ob 12.uri smo iskoristili njeno morda začasno šibkost ter "planili" še tistih par kilometrov čez kanal do našega cilja, ki je pred dobrimi štirimi dnevi predstavljal naš štart.