Sobotne poti po Z Pohorju nisem zastavil prezgodaj, dal sem razmeram na hribovskih cestah "priložnost", da se po petkovem sneženju uredijo, pa tudi tura ni bila zastavljena nič kaj velikopotezno, zgolj malo daljši sprehod čez smučišče Kaštivnik tja proti Ribniškemu in nazaj, do teme, pa kam pridem, pridem.
... čez Kaštivnik ...
... v pomanjkanju bližnjega ... seveda samo za fotografijo! ...
... razgledi ..
... pogled z Male Kope - 1524 m ...
... vodi me bela pot ..
... pogled nazaj na smučišča Pungarta, v ozadju Velika Kopa - 1542 m ...
.. sam po parku se sprehajam ...
Pozno popoldan se je odhajajoče sonce le za trenutek pokazalo, vendar
ga je vse močnejši mrzli veter hitro pregnal z neba,
skupaj z njim pa tudi še zadnje smučarje.
Ob 16.30 uri so me na vrhu Male Kope še zadnjič ta dan obsijali žarki zahajajočega sonca, ki pa niso mogli več " premagati" sunkov mrzlega vetra. Pripravil sem si opremo za spust, premražene prste stlačil zopet v tople rokavice ( kdo pravi, da letos ni zime? ) in v dolgih zavojih, v samoti umirajočega dneva, odsmučal do vznožja smučišča Kaštivnik, kjer me je po 4 urah in pol potepanja pričakal "mali Francoz".
Zadnje minute dnevne svetlobe so zadoščale za pospravljanje opreme v avto in za nekaj požirkov toplega čaja iz termovke. ( na tem mestu bi lahko reklamno zapisal ime določenega čaja, pa ne bom, ker mi je v zadnjih dneh koroška smučarska zvezdnica preveč stopila na žulj, vsaka stvar ima namreč svoje meje, mejduš, tudi lastniki "vijolčne krave" jih verjetno poznajo ! )
Po 38 km vožnje sem v topli domači savni, v glavi prevrtel film tega popoldneva, nekje v ozadju pa se je že oglašal tisti možic, ki ni nikoli zadovoljen in venomer sprašuje : "Kam pa jutri Duka?"
Slika ne "podpira" nadaljevanja zapisa, nastala je nekje v zadnjih dneh prejšnjega leta med avtorjevim "raztegovanjem" v okolici Mislinje. Raztegovanje pa je bilo podobno tudi to nedeljo.
Odgovor je možic dobil naslednji dan, v sončni nedelji, v Breški vasi (Pirkdorf ) pod Peco.Tamkajšnje vzorno pripravljene proge za smučarski tek so že nekaj let priljubljeni cilj smučarjev tekačev iz obeh strani meje.
... edino za ta "divje" je menda malo premalo "štajga"...
... za nas "hlapone" pa je čisto dovolj, pa še popoldan, po službi in tudi pod žarometi se da "švicat"! ...
... tudi "pospraviš" lahko koga, če hočeš ( seveda samo virtualno ) ...
Včasih me med mojimi samotnimi veslaškimi ali zimskimi potepanji naključni mimoidoči rahlo v skrbeh povprašajo : "A kar sami"?
Ne, nikoli nisem sam, vedno me na mojih poteh spremljajo "prijatelji", ki mi že nekaj let omogočajo aktivnosti, katerih izvajanje bi brez njih bilo ovirano ali celo nemogoče.
Včasih uporabljam trdega, včasih srednje mehkega ali pa še mehkejšega ... seveda govorim o modelih kolenskih opornic.
Včasih uporabljam trdega, včasih srednje mehkega ali pa še mehkejšega ... seveda govorim o modelih kolenskih opornic.
Z leve proti desni :
* model ST - super trdi, uporabljam ga za spuste pri turnem smučanju,
* model AS - mehkejši za alpsko smučanje,
* model ST - najmehkejši za smučarski tek.
