... "bolidi" pripravljeni na štartni črti v Baški ...
Končno zopet prava lopata v roki ! Veliko željo po veslanju ni mogla preprečiti niti "lepotna napaka" v sicer lepi vremenski napovedi za področje Baške in Senjskih vrat, ki je napovedovala v dopoldanskih urah naslednjih dni, zmerno do močno burjo, kar pomeni približno tole :
- Beaufortova lestvica: 5
m/s 8.0 - 10.7
km/h 30 - 39
vozli 17 - 21
povprečna hitrost vetra v vozlih/km/h/mph: 19 / 35 / 22
opis vetra: precej močan veter (vento teso, stetiger wind, fresh breeze)
učinek na kopnem: gibanje vrhov in manjših dreves
učinek na morju: "grive" čez in čez (moderate (1.2 m) longer waves, some foam and spray)
višina valov: 1,0 – 2,0 (~ 6,6 ft)
... megla se vleče skozi Senjska vrata ...
Priznam, bilo je kar "živahno", še posebej je "mešalo" na koncu zaliva Baške, ko so se valovi od strmih sten odbijali nazaj proti sredini zaliva in sem se počutil kot v "pralnem stroju" , vse skupaj je zahtevalo malo več koncentracije, občutka, sam pa v takih trenutkih prisegam na "plin do daske". Sam prehod, v burji zloveščih Senjskih vrat, niti ni bil tako nemogoč, saj je pihalo samo z ene strani in se nisem več počutil kot "biljardna kugla".
V varnem zavetju mirnega zalivčka otoka Prvič sem počakal Janija, ki je imel probleme s krovnico in vdorom vode v čoln, ravno ob najbolj neprimernem trenutku. Zadnje metre njegovega veslanja čez Senjska vrata sem zabeležil s kamero.
Po "živahnejšemu" začetku sva pričakovala mirnejše nadaljevanje veslanja, v skladu z bližajočimi prazniki in "zgodovinsko kuliso", ki ji v naslednjih dneh nisva mogla ubežati.
Otok Prvič
Prvić je kamnit nenaseljen otok v Kvarnerskem zalivu, na severnem delu Jadrana ki pripada Hrvaški. Površina otoka, na katerem stoji svetilnik, je 12,75 kvadratnih kilometrov, dolžina obale meri 23,118 km. Otok se razprostira v smeri severozahod - jugovzhod in leži 1 km vzhodno od Krka, od katerega ga ločujejo Senjska vrata. Najvišji vrh otočka je 356 mnm visoki Zakantun. Otok se najbolj približa celini z rtom Šilo, ki ga od kopnega deli 4 km širok Velebitski kanal.V bližini Prvića sta otoka Sveti Grgur (3 km proti jugozahodu) in Goli otok (3 km južno) ter majhen otoček Školjić, ki leži v Senjskih vratih pri rtu Stražnica.
Otok Sveti Grgur
Sveti Grgur je nenaseljen otok v Jadranskem morju, ki pripada Hrvaški. Otok leži v Kvarnerskem zalivu. Njegova površina je 6,37 kvadratnih kilometrov. Najvišji vrh je 225 mnm visoki Standarac. Dolžina obalnega pasu meri 14,528 kilometrov. Otok leži v Kvarnerskem zalivu med otokoma Prvič na severovzhodu in Rabom, ki leži 1 kilometrov južno od Grgurja. Od kopnega, ki je oddaljeno 6 km, ga loči Velebitski kanal. Od začetka 20. stoletja pa do leta 1988 je bil na otoku ženski kazensko popravni zavod (zapor). Nekdanji zapor, ki je stal vzhodno od obale zaliva Sv. Grgur je sedaj mogoče obiskati. Objekti zapora so v ruševinah.
Goli otok
Goli (bolj poznan kot Goli otok) je otok v Jadranu blizu hrvaške obale leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu.
Goli, na katerem stoji svetilnik ima površino 4,53 kvadratnih kilometrov. Dolžina obalnega pasu je 14,297 km. Najvišji vrh je 227 mnm visoka Glavina.Vse do 1. svetovne vojne na Golem otoku ni bilo nobenih naselij. Tedaj je Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike iz vzhodnih bojišč.
Po 2. svetovni vojni so ga leta 1946 Jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za informbirojevce. Zaporniki so bili prisiljeni na težko fizično delo v kamnolomu in rudnikih boksita, v vseh vremenskih pogojih, ob hudi vročini in burji, redno so jih pretepali in matretirali pazniki.
Leta 1956 so zapori prešli pod pristojnost SR Hrvaške.V tem času so v zapor pošiljali v glavnem politične zapornike, kasneje pa so zapirali tudi ljudi, ki so zakrivili kazniva dejanja (tatvine, umore, ...), včasih pa so zaprli tudi mladoletne prestopnike.
Zapor je prenehal z delom leta 1988, leto kasneje pa so ga zapustili in zaprli.
.
Spredaj Goli otok, zadaj desno Sv. Grgur, levo Rab.
Pot in bivaka
Lokacija veslanja : Baška (otok krk) - otoki Prvič - Sv.Grgur - kratek obisk Raba - Goli otok - in nazaj okoli otokov - mesto Krk
Datum : 29.10.2011 od 10.50 ure - 31.10.2011 do 11.3o ure
Skupaj : 63 km
2 dni in pol veslanja
2 bivaka
Vreme : V Senjskih vratih zmerna do močna burja, v zaveterju otokov prijetno toplo, v obdobjih brez sonca in ponoči jesensko hladno
Sotrpin : Jani
Misel : "Homo homini lupus" (Človek človeku volk)
Sobota, 29.10.11
Štart ob 10.50 iz Baške, "poskočno in živahno" v zalivu in pri prečenju Senjskih vrat, "penzionistično umirjeno" nadaljevanje ob JZ obali otoka Prvič, nekje vmes "zavoj desno" proti otoku Sv.Grgur do zaliva, ki je nekoč predstavljal "vhodna vrata" do zloglasnih ženskih zaporov, zloglasnih še posebej v obdobju jugoslovanskega totalitarističnega komunističnega režima, pri ogledu na pol porušenih stavb, nemih prič zgodovine, spet "padem not" kot se mi to, kot amaterskemu ljubitelju zgodovine pogosto dogaja ob podobnih ogledih. Nadaljevanje veslanja mine ob glasnem razmišljanju in komentiranju naše pretekle in polpretekle zgodovine, misli in čutila preklopijo na realnost šele tam nekje na obali Raba, ki sva ga za trenutek obiskala ter po kratkem odmoru ob pojemajočem soncu odveslala nazaj na Sv.Grgur, kjer sva si v majhnem zalivu uredila prvo prenočevanje. Za nama je ostalo 21 km "zgodovine".
Nedelja, 30.10.11
Noč v šotoru z jesenskimi temperaturami je zamenjalo toplo jutranje sonce na umitem nebu, vzela sva si čas ter posušila opremo za prenočevanje, ob 9.30 naredila prve zaveslaje proti Golemu otoku, pristala rahlo desno od glavnega pomola ter "začela z uro zgodovine", ki je povzročila ponovitev "stanja duha in razuma" kot prejšnji dan na Grgurju. Čolne sva usmerila naprej ob obali, našla bližnjico skozi ozek prehod do V obale, ob kateri sva nadaljevala navzgor proti severu otoka, od koder sva "urezala" naravnost proti otoku Prvič, ga zaradi burje rajši obvozila po levi do Senjskih vrat, kjer se pri prečenju zopet nisva mogla izogniti burji, ki pa sva ji na koncu prehoda dobesedno nastavila hrbet in s tem bistveno prispevala k večji potovalni hitrosti ob JZ obali Krka proti zalivu Stare Baške, kjer sva še drugič te dni v šotor položila najine kosti.
Prelopatanih 29 km.
"Mi gradimo Goli otok, Goli otok gradi nas".
Ponedeljek, 31.10.11
Ob 11.30, po kratkih a lepih 13 km sva končala veslanje na pomolu mesta Krk.Ostala je samo še pot do Koroške in Štajerske in lej ga vraga, prav nič se mi tokrat ni mudilo nazaj proti severu !
Komfortno drugo prenočevanje v šotorih pod streho v zaprtem kampu.
