nedelja, 13. maj 2012

Kornati




Kornati, tudi Kornatski otóki, so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem otočju. Kornati ležijo jugovzahodno od Pašmana, med Dugim otokom in Žirjami. Celotno otočje se razprostira na površini 320 km² morskega akvatorija. Otočje je dobilo ime po otoku Kornatu, največjem otoku v celotni otoški skupini. Drugi večji otoki so Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Najvišji vrh otočja je 235 m visoki Veli vrh, ki leži na otoku Kornatu.

Med letošnjimi majskimi prazniki sem v družbi nepogrešljivega Janija odveslal "domačo nalogo" vsakega turnega kajakaša s področja Evrope; v enem najlepših kotičkov Jadrana sem "križaril" štiri dni in užival v vsakem zaveslaju najine poti.


Opravljena pot z bivaki

Lokacija veslanja : Sukošan - med Pašmanom in Ugljanom do zaliva Telaščica na koncu SE dela Dugega otoka - navzdol po zunanji strani Kornatov do otoka Vela Smokvica - ob N obali otoka Kornat navzgor - prečenje preko otoka Žut do S obale Pašmana - navzdol okoli ter ob N obali navzgor do Sukošana;
Datum : od 30.04.12 do 03.05.12 
4 dni 
3 bivaki 
Preveslano : 132 km 
Vreme : pretežno sončno, popoldnevi z rahlo oblačnostjo, noč z rahlim dežjem, veter N, NW, ki se je v popoldnevih okrepil na 4 - 5 boforov;
Sotrpin : Jani
Misel : "Kdor čaka, dočaka!"


Ponedeljek, 30.04.12

Štart ob 10.30 iz Sukošanov, med Pašmanom in Ugljanom do zaliva Telaščica na koncu Dugega otoka, sonce, ki se je skrivalo za oblaki je na mojih rokah nepričakovano pustilo rdeče, pekoče sledove; rahel NW veter; v Telaščici sva se zadržala ravno zadosti "dolgo", da sva naletela na čuvaja nacionalnega parka, ki nama je "določil" prenočevanje v osamljenemu kampu na pobočju nad pomolom. Poslušno sva izpolnila njegovo "željo" in kot se je kasneje izkazalo, celo brezplačno prenočila v zalivu Telaščice. Preveslanih 31 km.



Priprave na odhod



Proti prehodu med Pašmanom in Ugljanom



Most, ki povezuje oba otoka



"Danes se mi leti!"



Otoki med Pašmanom in Kornati


Kanaderji, tokrat samo na vaji!





Za ovinkom naju pričakuje Mala Proversa



Zaliv Telaščica



Konec Dugega otoka, v ozadju začetek Kornatov



"Predlagani" prostor prve nočitve


Torek, 01.05.12

Na praznični dan sva ob 7.40 pričela z "delom", obetal se je dolg in vroč dan, zato sem opečene roke prekril z debelim slojem zaščitne kreme - prepozno???; v jutranji tišini sva odveslala proti koncu Dugega otoka ter prečila proti Kornatom, ki sva jih obveslala po zunanji strani; "to je to" sem si dejal ko sem končno veslal pod strmimi, previsnimi stenami Kornatskih otokov; popoldan se je zaveslajem v pomoč pridružil še rahel severozahodnik v hrbet, po kratkem počitku v zalivu otoka Piškera sva za
otokom Lavsa zavila levo v "notranjost" otočja in se pred prečenjem do Kornata ustavila na obali otočka Ravni Žakan. Od tu so naju zadnji zaveslaji drugega dne vodili do najnižje točke Kornata, proti prehodu  med največjim otokom Kornatov in otoku Vela Smokvica, kjer sva ob 18. uri zaključila 39 km poti in si postavila drugi bivak.



Zapuščava Dugi otok


"To je to!"




Pogled nazaj




Kako je kaj tukaj ko se razbesni morje?






Po "notranjosti" Kornatskega otočja



Prehod med Kornatom in Velo Smokvico



Prvomajska regata



Vela Smokvica, drugi bivak




Večerja


Parkirana vozila, v ozadju začetek-konec otoka Kornat


Sreda, 02.05.12

Noč je z vetrom prinesla pooblačitev in rahel dež, v jasnem, sveže umitem jutru sva še pred osmo uro prečila do Kornata ter začela prve zaveslaje ob otoku navzgor, tokrat ob severovzhodni obali do točke, kjer sva prečila desno do otoka Žut. Že med veslanjem ob obali Kornata je začel v prsa pihati sever, ki se je med prečenjem do Žuta še bolj razživel in nama z vmesnimi "variantami" severozahodnika popestril še prehod iz Žuta do Pašmana. Dolgi rokavi so omilili občutek pekoče kože - posledica površnosti prvega dne. Na "koncu" Pašmana sva v vetru in zahajajočemu soncu poiskala primeren prostor kjer sva si postavila šotora za tretjo noč. Med pripravo večerje sva na morju opazila dva kajakaša in jih z mahanjem opozorila nase; presenetljivo sta usmerila čolne proti nama, presenečenje pa je doseglo vrh ko sem v prvem kajakašu prepoznal Gregorja ( Zadravec) izkušenega kajakaša in dobrega fotografa, s katerim "elrektronsko" -  preko blogov prijateljujema zadnje mesece. Skupaj z Boštjanom (Švent) sta pozno popoldan začela z nekajdnevno turo po Kornatih. Odločila sta se noč preživeti v najini družbi in tako smo poznanstvo utrdili še v "živo". Ure so ob prijetnem kramljanju hitro minevale, nekaj noči pa smo vseeno namenili počitku. Predzadnji dan sva dodala še 35 km.


Začetek tretjega dne




Zjutraj sva začela na skrajni levi strani fotografije!



Počitek in osvežitev pri prijaznem domačinu



Tam vidim prostor za tretji bivak!



Gregorjeva fotografija večernega klepeta

Četrtek, 03.05.12

Vesla so zarezala vodo ob že običajni jutranji uri, še prej pa slovo in medsebojne dobre želje od Gregorja in Boštjana. Hitro sva bila okoli "vogala Pašmana", po prvih zaveslajih navzgor ob otoku sva z vetrom v prsa začutila pravilnost današnje napovedi, ki je obljubljala krepitev severnika in severozahodnika tam do 4 - 5 boforov. Tako se je zadnjih 27 km malo "raztegnilo", veter v prsa pa so po vseh dneh prvič začutila tudi poškodovana ramena.Ker ima vsak začetek svoj konec, sva ob 14. uri svoj zaključek ture dočakala tudi midva.



Gregor je zabeležil najin jutranji odhod



Še zadnji kilometri




Hvala Gregorju za obe fotografiji, naslednja objava - film Kornati !








5 komentarjev:

  1. Pa to je noro, naše zgodbice se ujemajo do popolnosti. Fajn smo se zmenli :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Duka ti si car.LP Vezi

    OdgovoriIzbriši
  3. Brane še nekaj podatkov zate,tvoje sinove,Katjo in še koga, spomnil sem se na vas, ko sem veslal pod kornatskimi klifi.
    Kornati, čarobno lepi otočki pod zaščito Unesca, kot izjemna naravna dediščina, 89 otočkov, otokov in grebenov z 2700 sončnimi urami na leto, so po besedah G.Bernarda Shawa nastali iz solz, zvezd in diha. Povprečna velikost otokov je 0,5 km2, najvišji vrh je na višini 237 m, največja globina morja je 122 m, najdaljši klif 1350 m in največja višina klifa 92 m.

    Lp tebi in tvojim

    OdgovoriIzbriši
  4. Jani, kdor čaka, dočaka!Največje mojstrovine človeštva so nastajale leta in leta,tudi jaz, pravijo sorodniki :)
    Preprosto je preveč filmskega materiala,trenutno sem na 17 minutah-po dveh selekcijah.
    Žal sva za vsa dela okoli in v hiši z ženo sama,najbližji sorodnik (menda)za kakšno pomoč je oddaljen kakih 200km, pa še s tistim ne vem če se še poznava.Tako, da se ob pomanjkanju denarja za razne privatnike grem kar sam Obi,Bauhaus ... mojstrovalca,ja pa še v službo hodim sem se zdaj spomnil.
    Važno je,da terapija mojih ramen in komolca zadovoljivo poteka!

    Lp Duka

    OdgovoriIzbriši