Filmska produkcija studija DuPlo

Pravzaprav najprej lep pozdrav, glede na čas, ki je pretekel od zadnjega javljanja; Duka je še vedno tu, vzroke za daljšo odsotnost pa bom predstavil v kratkem povzetku.

Po prihodu iz Mljeta ...

.... le v kaj sta se zagledala Duka in Sandi ? ...

... ups, na morske kajakaše preži veliko nevarnosti ...

... uradno, za fotko smo zbežali pred nevarnostjo, neuradno pa smo se seveda vrnili in se z njo soočili ...

... v naše kraje je prišel cirkus ...

...  sem se intezivneje posvetil kolesarstvu in veslaškemu treningu s ciljem čimboljše telesne  priprave za akcijo Mura 2011 ( preveslati Muro od izvira do izliva ), ki me je čakala v drugi polovici julija.Kolesarske ture in treningi na Dravi niso predstavljali zanimive snovi za objave na teh straneh, razen seveda obiska prijateljev iz Ptuja in skupnega veslanja po Velikovškem jezeru.

... štirje prijatelji.com ...

... pazi Jani, nekoga imaš za hrbtom ..

... zvestoba, ki gre do....vode....

... na čolnu je vsa osnovna in specialna oprema morskega kajakaša ...

Dan po obisku pa sem dobesedno pristal na trdih tleh pod napol podrto domačo češnjo, iz katere sem med poskusom amaterskega drvarjenja "telebnil" na neravna tla ter glede na globino in bližino koničaste ograje menda imel veliko sreče v nesreči, da sem poleg več manjših vreznih ran utrpel "samo" poškodbo desnega kolena; kar bi še nekako "kupil" če ne bi šlo ravno za koleno, ki so ga kirurgi že trikrat videli tudi od znotraj in mu je zdravniška komisija dodelila status invalida.
Da skrajšam, Denis (vodja akcije Mura 2011) je tako ostal brez še enega člana ekipe, katero pa so zaradi različnih vzrokov zapustili še ostali trije člani, kljub temu Denis ni odnehal, poiskal novega člana in v dneh najslabšega vremena tega poletja uspešno zaključil akcijo.Še enkrat Denis, vse čestitke!( glej http://mura2011.wordpress.com/ )
Mene in fizioterapevtk, ki so se vsak dan ukvarjale z mojim kolenom vreme ravno ni motilo, vseeno pa mi ni bilo zaradi Denisa in Boštjana.

Prva dva tedna avgusta, hočeš - nočeš služba, saj v teh dneh tradicionalno že nekaj let gostimo otroke iz cele Slovenije in zamejstva na poletnih taborih, ki jih otroci v starosti od 9-12 let preživijo brez spremstva staršev ali šolskih učiteljev v domovih CŠOD (Centra šolskih in obšolskih dejavnosti), kar zame in moje sodelavce pomeni 24 urni celotedenski nadzor, varstvo in animacijo počitniško razigranih kratkohlačnikov. Kolesarjenje, lokostrelsvo, športno plezanje, kanuizem, taborjenje in taborni ogenj, konjeništvo.... so sicer čudovite zgodbe, vendar sodijo tudi k moji službi, o kateri pa poleg komentiranja aktualnih družbenih dogodkov in zapisov o življenju moje družine na teh straneh ne bom podrobneje razpredal ( kot sem tudi zapisal v uvodnih besedah prvega bloga ).
 Ups, naredil bom izjemo in izkoristil trenutek  ter čestital hčerki Katji za v prejšnjih dneh uspešno preplezano zahtevno plezalno smer z oceno težavnosti 8b ( smer "Cerko" v plezališču Vipavska Bela ).

Proste avgustovske dneve in ure sem in še poskušam preživljati na kolesarskem sedežu in z veslom v rokah, postopoma  se vračam tudi na divjo vodo z novim sodobnejšim kajakom.V naslednjih dneh pa skupaj s prijatelji iz Ptuja načrtujem večdnevno veslanje okoli otoka Paga. Upam, da bodo načrti tudi realizirani :) !

Filmska produkcija studija DuPlo !!!??? Kaj vraga je spet to ?

 Malo za šalo in več zares, pomeni to samo nadaljevanje moje dolgoletne želje, vse od takrat ko sem se kot golobradi 14 letnik prvič vsedel v kajak.
Voda = gibanje = igrivost življenja = nenehno spreminjanje = ustvarjalnost, vse to kajakaša prav sili, da z "gibljivo sliko" ovekoveči trenutek, ki ga v naslednji sekundi ne bo nikoli več.
Potrebno je malo trme, privarčevanih cekinčkov, streti kakšen "logistični" problemček, predvsem pa veliko volje in vztrajnosti.

Se še spomnite pionirskih časov kamermana Dušana ? ( blog Šmartinsko jezero, marec 2011 )

..... do nadaljevanja poskusov .....

..... do končnih izvedb in testiranj .....

...... ter naposled uporabnih rezultatov !

Voda, tudi ko je ujeta, vedno iz ujetništva sama najde novo pot !

Mljet-film

Nekaj časa sem potreboval, da sem Janijev film "tehnično" uredil za prikaz na blogu ( spremeniti sem moral glasbeno podlago, ki je v Janijevem originalu seveda boljša ). Upam, da sedaj ne bo problemov z ogledom, prihodnjič pa sem dolžan še lastni krajši film in pred časom obljubljeni drugi del filma o Velikovškem jezeru.

Mljet

V teh dneh mineva pol leta obstoja mojega bloga, s katerim sem presenetil najbližje, ki so poznali moj odklonilni odnos do pretiranega "vdora" sodobne komunikacijske tehnologije v življenje moje družine. Prvič sem "popustil" seveda ob odraščanju hčerke, ko je moje nasprotovanje elektronskim igračkam izgubilo praktični pomen in se omejilo zgolj na tarnanje in teoretiziranje o pretirani "robotizaciji" družbe, ki bo uničila medčloveške odnose in pristnost sobivanja človeških duš na tem planetu.

Ampak kot sem v eni od prejšnjih objav zapisal: "Življenje gre naprej " in glej ga zlomka prav tem "uničevalcem medčloveških stikov" se imam zahvaliti, da sem v zadnjih šestih mesecih spoznal veliko novih ljudi, znancev in prijateljev, s katerimi sem in bom preživel, upam, da še veliko prijetnih ur in dni mojega življenja.

Beseda "prijatelj" mi pomeni zelo veliko, moji kriteriji za prijateljstvo so zelo strogi in težko dosegljivi, še posebej v letih, ki jih označujemo kot "zrela" in "izkušena". Ni bilo treba veliko, zgolj šest, sedem dni druženja z novimi znanci iz Štajerske, ki so se odzvali mojemu zapisu na teh straneh in me povabili na šest dnevno veslanje okoli Mljeta in ostalih otokov Dubrovniškega področja sem potreboval,da se je naše "elektronsko" poznanstvo spremenilo v upam da obojestransko prijateljstvo.

Štirje kajakaški "mušketirji" iz Ptuja, turni kajakaši ,ki so v zadnjih letih preveslali in obiskali že skoraj vse kotičke Jadrana, številna jezera in velike reke pa tudi brzice in soteske poskočnih rek jim niso neznanke.

Predvsem pa so Jani, Ivan, Samo in Sandi čudoviti, zanimivi, razgledani in duhoviti ljudje, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.

Ampak vrnimo se k naslovni vsebini !

Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem arhipelagu in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod - zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever - jug pa je do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraške doline imenovane "polja" (Polačno, Ivanovo, Blotsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veli Grad, ki doseže višino 514 mnm leži najprostranejše polje na otoku Babino polje

Večja naselja na otoku so: Babino Polje, ki je obenem tudi upravno središče otoka, Polače, Pristanište (tu je uprava parka - Narodni park Mljet), Pomena (leži znotraj parka) in Sobra, kjer je trajektno pristanišče. Ostala naselja so še: Korita, Maranovići, Okulje, Prožura, Blato, Kozarica, Goveđari in Saplunara.

Na severozahodu otoka je potopljena dolina, v kateri ležita Mljetska jezera: Malo jezero, s površino 24 ha in Veliko jezero s površino 145 ha. Jezera sta vključena v »Nacionalni park« . V naselju Pomena je edini hotel na otoku.

Lokacija veslanja : Slano (pred Dubrovnikom) - okoli otoka Mljeta - Dubrovnik - Slano

Datum : 28.06.11 do 03.07.11

6 dni veslanja

5 bivakov

Skupaj 188 km

Vreme : Večina sončno in vetrovno (NW), nekaj ur juga, dve noči dežja

Sotrpini : Jani, Ivan, Samo in Sandi

Misel : Proti vetru ... je lažje v družbi prijateljev !

Pot in bivaki

Torek, 28.06.11

Štart veslanja ob 13. uri iz zaliva pred Slanim.V čelnem vetru ob dokaj "živahnih" valovih prečili 19 km do manjšega zaliva na jugu otoka Mljet, kjer smo prespali prvo noč.

Sreda, 29.06.11

Zjutraj zaveslali v lep sončen dan, ki smo ga po 36 km končali s prenočevanjem na obali mesteca Polače.

Za trenutek sta nas z družbo počastila tudi delfina.

Četrtek, 30.06.11

Krasno jutro je obetalo še en sončen da, vendar je nebo med veslanjem proti skrajni severni točki otoka  napovedovalo poslabšanje vremena, ki nas je z jugom in posameznimi kapljami dežja dočakalo na začetku veslanja ob zahodni obali otoka, izboljšanje smo pričakali med veslanjem po jezerih v notranjosti nacionalnega parka Mljet, po opravljenih 33 km smo tretjo noč prespali v samotnem ozkem zalivu ob izstopu iz parka.

Petek, 01.07.11

Vreme se je dopoldan povsem popravilo, nadaljevanje je minilo zopet v soncu in mirnem morju, ki je šele proti koncu 30 km poti s pomočjo vetra v hrbet dodalo nekaj bolj živahnejše ritme. Med potjo smo se ohladili v Odisejevi votlini.Prenočili smo na obali v zalivu Saplunara.

Sobota, 02.07.11

Domačin je pri jutranjem prehodu čez Mljetski kanal napovedoval burin, ki pa bi se lahko spremenil v burjo, ki smo jo pričakovali že prejšnji dan, zato smo odločno zastavili to daljše prečenje do otokov pred Dubrovnikom.Napoved se ni uresničila, v mirnem morju smo "potegnili" do Dubrovnika, ki smo ga dosegli v novem poslabšanju vremena, katero pa je še zdržalo za kratek ogled starega mesta, veslanje smo po 47 km tik pred dežjem končali na osamljeni obali nedaleč od zgodovinskega mesta.

Nedelja, 03.07.2011

Po deževni noči, ko sem se zopet kvalitetno spočil pod platneno streho,se je naredil nov, "sveže umit sončen dan", čakalo nas je še zadnjih 23 km poti. Lagodni začetek po mirnem morju, je nekje na polovici zahteval živahnejše nadaljevanje proti vetru, da slučajno ne bi pozabili "kako to zgleda". Prihod na cilj-štart ob 11.30 uri, skupinska fotka, zopet pakiranje avtomobilov in pred nami je bilo še 764 km cest (no, za prijatelje iz Ptuja malo manj) do doma.