Kje ste bili 1. februarja 1962 leta ?

Sam se sicer ne spominjam, ampak dobropoučeni viri pravijo, da sem tistega dne v bolnici Slovenj Gradec, približno opoldne prvič zadihal zrak tega sveta in kot

prvorojenec

razveselil

očeta Leopolda in mamo Nežko

Mali Dušan je brezskrbno in srečno odraščal in verjel, da je svet takšen kot ga opisujejo pravljice, če pa je z njm kaj narobe ga zamenjaš z drugim, lepšim svetom in vse je spet OK.

A glej ga zlomka ! Kar naenkrat mladi Dušan ni več pil mleka iz steklenice, temveč iz nekih čudnih sluzastih vrečk, dopovedovali so mu, da so krave vijolčne in jim je ime Milka, da če se bo pridno učil mu ne bo treba delati in bo imel veliko denarja, da ne obstajata samo laž in resnica, ampak da obstaja tudi koristna laž, pa dobronamerno laganje in absolutna resnica, ki je po potrebi laho relativna, da se počasi daleč pride, da ti denar ne prinese sreče in zdravja ( to je sicer res, prinese pa ti zdravljenje, kot je nekdo lepo zapisal ).....

Pa se je Dušan nekega lepega dne odločil, da se upre tej zlagani dvoličnosti, črednemu nagonu, izumetničenim vrednotam ter postane "upornik z razlogom" ter zaplava proti toku, vstran od tega "plastik fantastik" sveta.

Leta so minevala, Dušan je postal Duka in spoznal, da ne bo zmagal v boju z mlini na veter, da s plavanjem proti toku ne bo pomagal sebi in svoji družini, da so časi viteštva in brezkompromisne poštenosti postali "še pomnite tovariši", da tudi sam postaja dvoličnež v tem svetu "plastik fantastik"

Ja, res je, tudi moje "igračke" so iz plastike !

In ko se je na glavo naselilo srebro, na obraz očala, EMŠO pa je izdajala vstop v zrela leta, je Duka doživel razodetje :

 Odgovore je treba poiskati v

RAVNOVESJU  !!!