Spomini zbledijo, zapisane besede in shranjene fotografije pa ostanejo kot pričevanja dni in dogodkov, ki smo jih živeli in k sreči preživeli.
Sodobne igračke in napravice "obudijo" stare posnetke (diapozitive) in s tem tudi spomine ,obraze in dogodke.
Bila so leta, ki smo jih živeli na REKAH
70 leta, začetki na Savinji, rešilni jopič sem si zašil sam!
Vsak prosti čas sem "skočil" vsaj do Savinje !
.... in njenega katarakta...
...z različnimi čolni...
...ob različnih vodostajih...
Družinica se je povečala za novo članico, otroško varstvo smo uredili kar v kajaku!
Kmalu sem spoznal še tretjo ljubezen svojega življenja : "Krasna si bistra hči planin...."!
...kjer se je vsak vikend "rolalo"...
...nekaj sem videl tam dol...
...tudi od te "penine"si lahko omamljen...
...le kakšen bo doskok...?
...telemark, itak....
...spomladanske tirolske reke so mi "nabile adrenalin v žile"...
... v STENAH, ZASNEŽENIH GRAPAH IN GORAH
...jeti...!!!
....praskali po konglomeratu stolpov Meteore..
.
.
...vedno znova ob obisku Dolomitov izrazili spoštovanje domačim plezalnim mojstrom (v ozadju smer "Raz kortinskih veveric")...
Anza, moj dolgoletni prijatelj in sopotnik na mladostnih poteh,danes moj nepogrešljivi računalniški in morski svetovalec!
Anza, januarja v steni Raduhe,smer "Plate"
Stena Brenve ( Mont Blanc), v kateri sva leta 1983 preplezala smer "Major"
...v steni doživela vremenski preobrat (tudi ta anorak je nastal na domačem šivalnem stroju)...
...in v ZRAKU
...pred štartom...
...štart...
...v zraku...
...in v večini primerov ( na veselje domačih ) tudi varno pristali...
Po mnenju mnogih smo zapravljali čas, zdravje, denar, študijska leta, povzročali skrbi svojim najbližjim in to samo zato, da bi se dotaknili nekoristnega sveta !
in vendar
NON, JE NE REGRETTE RIEN
Edith Piaf
Ne, ne obžalujem ničesar
Moje življenje. To sem jaz.
Ne. Prav ničesar.
Ne. Ničesar ne obžalujem.
Niti dobrega, kar je bilo.
Niti slabega. Vseeno mi je.
Ne. Prav ničesar.
Ne. Ničesar ne obžalujem.
Plačano je, pregnano, pozabljeno.
Briga me za preteklost.
S svojimi spomini
sem zakurila ogenj.
Moje žalosti, moje radosti.
Ne potrebujem jih več.
Pregnala sem ljubezni
in vse njene tresljaje.
Pregnala za vedno.
Začenjam znova.
Ne. Prav ničesar.
Ne. Ničesar ne obžalujem.
Niti dobrega, kar je bilo.
Niti slabega. Vseeno mi je.
Ne. Prav ničesar.
Ne. Ničesar ne obžalujem.
Plačano je, pregnano, pozabljeno.
Briga me za preteklost.
S svojimi spomini
sem zakurila ogenj.
Moje žalosti, moje radosti.
Ne potrebujem jih več.
Pregnala sem ljubezni
in vse njene tresljaje.
Pregnala za vedno.
Začenjam znova.
Ne. Prav ničesar.
Ne. Ničesar ne obžalujem.
Niti dobrega, kar je bilo.
Niti slabega. Vseeno mi je.
Ne. Prav ničesar.
Ne. Ničesar ne obžalujem.
Moje življenje, moja veselja
se danes začenjajo s Tabo.
odlično :)
OdgovoriIzbrišiNič niste zapravili! Le izkoristili kar se je dalo in vidim, da ste doživeli marikaj...predvsem je važno, da je zdravje zdržalo!
OdgovoriIzbrišiPolepšal si mi dan in utrnil solze sreče ob spominih na RES lepe čase. Jaz pa od vseh tumarij, ki sva jih dala skozi, obžalujem edino to, da nisem takrat več fotografiral. Kaj bi dal danes za eno sliko naših ljubljanskih debat v Delavskemu domu...
OdgovoriIzbrišiAnza
Fantastično. Vidim, da si bil že prej zalo aktiven v nenavadnih športih :).
OdgovoriIzbrišiKdor ni iskoristil tistih let,ni bil živ. Vsak na svoj način smo ga tupli in preživeli.Večina nas ga tupi še danes.... Pa ga bomo še dolgooooo. Lp Vezi
OdgovoriIzbriši